Poglej temo - RESOLUCIJA O ZA��ITI KRANJSKE �EBELE 2014 :: Slovenski ljubiteljski �ebelarji (2025)

Slovenija ima bogato �ebelarsko tradicijo. �ebelarji Anton Jan�a, Peter Pavel Glavar, Anton �nider�i� in drugi so pomembno prispevali v svetovno �ebelarsko zakladnico znanja. Na to, da so bili med pionirji znanja o �ebelah, je vplival tudi Pollmann s knjigo Die Honigbiene und Ihre Zucht (Medonosna �ebela in njeno gojenje) iz leta 1875, v kateri je zapisal, da je med trenutnimi najpogostej�imi gojenimi �ebeljimi rasami2 v Evropi tudi kranjska �ebela. V knjigi je bila kranjska �ebela tudi prvi� znanstveno poimenovana (Apis mellifera carnica). Danes je kranjska sivka druga najpomembnej�a rasa �ebel na svetu, kar gre pripisati predvsem njenim dobrim lastnostim (mirnost, delavnost, dolgo�ivost, dobro izkori��anje gozdnih pa�, dobro prezimljanje, skromna poraba zimske zaloge hrane, silovit spomladanski razvoj in druge��). Zaradi znanja in bogate tradicije je bilo �ebelarstvo na ozemlju dana�nje Slovenije v preteklosti pomembna izvozno naravnana kmetijska panoga, ki se je pona�ala z izvozom medu in �ebeljih dru�in.

2.2 Kranjska �ebela (Apis mellifera carnica) naravna dedi��ina in vrednota

Kranjska �ebela kot podvrsta se je oblikovala po zadnji poledenitvi, ko je bila lo�ena od sestrske italijanske podvrste. Njeno avtohtono obmo�je je bistveno �ir�e od Slovenije, saj ima svoje zaledje �e v ve�jem delu zahodnega Balkana in deloma v srednji Evropi vzhodno od Alp do vrhov Karpatov. Na tako velikem obmo�ju so se oblikovali tudi posebej prilagojeni ekotipi v celoviti populaciji podvrste kranjske �ebele, od alpskega in dinarskega do sredozemskega na eni strani ter celinskega panonskega na drugi strani. Slovenija je na sti�i��u vseh glavnih smeri razvoja ekotipov s prevladujo�im vplivom alpskega sveta. Ta se pri nas prek predalpskega sveta postopno preliva v dinarski svet in tako so se v ve�jem delu dana�nje Slovenije oblikovale posebne naravne danosti, ki so vodile v razvoj zna�ilnosti kranjske �ebel, kot jo je najprej opisal Pollmann leta 1879 pod strokovnim imenom Apis mellifera carnica. Vzorce �ebel mu je poslal trgovec s �ebelami Emil Rotsch�tz (�alehar 2011). Iz zapisov o �ir�i uporabi vzorcev iz takratne Kranjske za opis podvrste izhaja, da je klasi�ni lokus ne le kraj Rotsch�tzevega �ebelnjaka Podsmreka pri Ivan�ni Gorici, ampak �ir�e obmo�je Kranjske. Uspe�no ohranjanje vrst in podvrst je mogo�e le v naravnem okolju, ki je pripeljalo do njihovega nastanka. To velja tudi za kranjsko �ebelo v Sloveniji. V pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo smo si s posebno pristopno izjavo izbojevali pravico in dol�nost upravljati to za svetovno �ebelarstvo dragoceno podvrsto medonosne �ebele, ki ima v Sloveniji upravi�eno svoj domicil.

2.3 Razvoj �ebelarstva kot gospodarske panoge na Slovenskem

Uporaba medu in �ebeljih pridelkov sega v prazgodovino. Postopoma je �lovek za�el name��ati panje tudi v bli�ino svojega prebivali��a in razvijati �ebelarske spretnosti. �ebelarjenje na Slovenskem je do�ivelo svoj prvi razmah v 18. stoletju, ko ga je na Kranjskem pospe�eval Peter Pavel Glavar, na Dunaju pa je slovenske �ebelarske izku�nje prena�al �ir�e v svet Anton Jan�a. Iz tega �asa Ljubljanski mestni arhiv hrani listino, ki potrjuje, da se je v letih 1753 in 1754 pretehtalo na cesarski tehtnici v Ljubljani 593.975 funtov medu (332,6 tone). V naslednjih dveh letih je masa stehtanega medu zna�ala 418,6 tone. Dobro stoletje pozneje se je dodatno razvila �e trgovina s �ebelami. Emil Ravenegg (baron Rotsch�tz) je na vi�ku svoje dejavnosti (okrog leta 1870) izvozil letno ve� kot 17.000 rojev, Mihael Ambro�i� iz Mojstrane pa je pred prvo svetovno vojno izvozil nad 70.000 rojev in poleg tega �e neznano �tevilo matic (Rihar, 1956).

Med vojnama je slovensko �ebelarstvo naredilo pomemben tehnolo�ki korak naprej, saj so za�eli �ebelariti v panjih s premi�nim satjem (prej prete�no v kranji�ih). Po popisu iz leta 1939 je imela v takratni Dravski banovini vsaka tretja kmetija �ebele. Poleg tega je neprecenljiva arhitekturna in kulturna dedi��ina � �ebelnjak in poslikava panjskih kon�nic, �esar drugi narodi pri �ebelarjenju ne poznajo.

Po letu 1945 je bilo �ebelarstvo v Sloveniji obravnavano predvsem kot dru�tvena dejavnost brez pomembnej�e pomo�i dr�ave. Do prve resne podpore na dr�avni ravni je pri�lo �ele leta 1984, ko se je za�ela odbira kranjske �ebele na Kmetijskem in�titutu Slovenije (KIS). Prej je na tem podro�ju opravil pomembno delo dr. Jo�e Rihar, avtor ve� ob�irnih poro�il za Sklad Borisa Kidri�a, ki je raziskave tudi financiral.

Po osamosvojitvi Slovenije se je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za�elo sistemati�no ukvarjati s �ebelarstvom. K temu je veliko prispeval predlog razvojnega projekta Obnova in razvoj slovenskega �ebelarstva, ki je bil javnosti predstavljen maja 1992 in ga je takratna Vlada sprejela in finan�no podprla kot dokument za oblikovanje strategije razvoja slovenskega �ebelarstva (Krek v Pape� in sod. 2004). Leta 1997 je bila strategija prvi� prenovljena, v letu 2004 pa v okviru podiplomskega �tudija drugi�. Slednja je bila tudi v pomo� pri pripravi triletnega razvojnega programa ukrepov v slovenskem �ebelarstvu za obdobje 2005�2007.

2.4 �ebelarska kulturna dedi��ina

Posebnost slovenskega �ebelarstva in nepogre�ljivi del ljudske umetnosti so poslikave na prednjih stranicah panjev � panjske kon�nice. Iz desk zbite panje, poznane pod imenom kranji�i, so �ebelarji postavljali v �ebelnjake, ki so tako kakor kozolci prepoznavni del na�e kulturne krajine. �ebelarstvo je danes del slovenske �ive dedi��ine s prepoznavnimi proizvodi, za��itenimi v Evropi (geografsko poreklo) in objekti, ki so vpisani v register kulturne dedi��ine samostojno ali v posameznih ovrednotenih doma�ijah. Registrirano je 99 �ebelnjakov, med njimi je 17 objektov s statusom kulturnega spomenika lokalnega pomena in en, ki je spomenik dr�avnega pomena (posestvo Brdo). Dedi��ina �ebelarjenja, posebej �ebelnjaki s poslikanimi kon�nicami so pomembna slovenska dedi��ina, za katero skrbijo lastniki, muzeji in muzejske zbirke. �ebele nastopajo tudi pri posameznih zgodovinskih osebah in zdru�enjih v grbih ali kot simbolna znamenja: od Academije Operosorum do Petra Pavla Glavarja.

Poslikane panjske kon�nice so nastale sredi 18. stoletja, domnevno najprej na Gorenjskem, odkoder izvira slikarsko nadarjeni Anton Jan�a, u�itelj �ebelarstva na Dunaju. Poslikavanje je do�ivelo razcvet med 1820 in 1880, nato pa za�elo usihati. Gre za izraz in dokument �ustvovanja in razmi�ljanja slovenskega kmeta v �asu nastanka, pa tudi njegovega posebnega odnosa, ki ga je od nekdaj �util do �ebel.

Stroka v tistih �asih se je prav tako zavedala pomena �ebele. Odsek za varstvo prirode pri Muzejskem dru�tvu za Slovenijo je 1920 tedanji pokrajinski vladi predlo�il Spomenico, v kateri je zapisano, da je treba ��ititi naravno dedi��ino � �ivalske in rastlinske vrste ter nekatera obmo�ja. Med �ivalskimi vrstami naj bi se kot naravni spomenik varovala tudi kranjska �ebela (75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana 1995).

2.5 Obseg gojene populacije kranjske �ebele

V Sloveniji je po podatkih centralnega registra �ebelnjakov na dan 31. 10. 2012 9.638 �ebelarjev, z 12.469 �ebelnjaki oz. stoji�� s 167.000 �ebeljimi dru�inami. V Sloveniji se razvija tudi ekolo�ko �ebelarstvo. V letih od 2006 do 2012 je bilo v Sloveniji v ekolo�ko �ebelarstvo vklju�enih med 1.342 in 2.089 �ebeljih dru�in (Vir:MKO).

Najve�je slovenske regije, zlasti osrednjeslovenska, podravska in pomurska, so praviloma tudi �ebelarsko najmo�nej�e, medtem ko je v manj�ih regijah, z manj kmetijskih in gozdnih povr�in ter manj prebivalci, manj �ebeljih dru�in in �ebelarjev. Po velikosti �ebelarstva so �ebelarsko najintenzivnej�e pokrajine pomurska, obalno-kra�ka, spodnjeposavska, jugovzhodna Slovenija, podravska in gori�ka.

Intenzivnost �ebelarjenja, �e jo presojamo po gostoti naseljenosti �ebeljih dru�in glede na �tevilo prebivalcev v regiji in glede na mogo�e pa�ne povr�ine, je dokaj spremenljiva. Po intenzivnosti je v ospredju pomurska regija z najvi�jim �tevilom �ebeljih dru�in na 100 ha kmetijskih in gozdnih povr�in ter hkrati z drugim najvi�jim �tevilom �ebelarjev na 100 prebivalcev. Med �ebelarje so vklju�eni tudi gostujo�i �ebelarji, torej tisti, ki tu �ebelarijo, a imajo stalno prebivali��e drugje.

Povpre�na starost �ebelarja je po podatkih iz registra �ebelnjakov 58 let. Po podatkih centralnega registra �ebelnjakov ima 78% �ebelarjev manj kot 20 �ebeljih dru�in, v povpre�ju �ebelarijo le s 17 �ebeljimi dru�inami.�Nad 150 panjev ima le 45 �ebelarjev. Podatki ka�ejo, da se ve�ina �ebelarjev ukvarja s �ebelami v prostem �asu kot ljubiteljsko dejavnostjo, poklicnih �ebelarjev je malo.

Prevladujo�i na�in �ebelarjenja je �ebelarjenje v Alberti- �nider�i� panjih (v nadaljnjem besedilu: A�-panji), kjer je naseljenih� kar 93 % �ebeljih dru�in. Opaziti je rahel, a zaznaven, trend upadanja dele�a teh panjev v korist nakladnih panjev. Tako je v zadnjih osmih letih dele� upadel za 2,7 odstotnih to�k. V primerjavi s stanjem v konkuren�nih dr�avah to za na�e pridelovalce pomeni ve�je stro�ke proizvodnje kakor pri uporabi nakladnih LR panjev, ki se uporabljajo v drugih dr�avah. Izbira tipa panjev je nekoliko pogojena s starostjo �ebelarja. Mlaj�i �ebelarji se v ve�ji meri odlo�ajo za nakladne panje, medtem ko starej�i v ve�ji meri �ebelarijo v A� panjih. Za nakladne panje se v ve�ji meri odlo�ajo manj�a �ebelarstva, medtem ko veliki �ebelarji �ebelarijo v A� panjih.

2.6 Pridelava in poraba medu v Sloveniji

Po podatkih Statisti�nega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji od leta 2000 do 2012 pridelano med 1.480 in 2.470 tonami medu letno.
V zadnjih letih se je proizvodnja medu nekoliko pove�ala. Potro�nja medu je v opazovanem obdobju presegla doma�o proizvodnjo in je vsa leta stabilna, zna�a okrog 1kg/na prebivalca na leto in se v zadnjih desetih letih bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2006, giblje se med 70,6 % in 85,0 %. Izvoz medu se v obdobju 2000-2012 zmanj�uje, gibal se je med 32 ton medu (v 2011) in 214 ton medu (v 2000). Uvoz medu se v obdobju 2000-2012 pove�uje, in sicer iz 213 ton (v 2000) na 685 ton medu (v 2011).
Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letih med 2005 in 2008 so se gibale okoli 2 eurov/kg, medtem ko je odkupna cena v letu 2012 zna�a 3,3 eure/kg. Precej vi�jo ceno �ebelarji dosegajo pri prodaji na tr�nicah. Odkupna cena medu na tr�nicah je od leta 2000 narasla iz 4,9 eura/kg medu na malo nad 7 eurov/kg medu. Slovenski �ebelarji ve� kot 80 % medu prodajo neposredno na domu vendar je v zadnjih desetih letih opazen trend pove�anja prodaje na tr�nicah. V letu 2000 se je na tr�nicah prodalo 38 ton medu, v letu 2011 pa �e 131 ton medu.

Ocenjujemo, da je �ebelarstvo oziroma pridelava medu rentabilna le pri majhnem �tevilu �ebelarjev. Prevladujo�i del predstavljajo manj�i �ebelarji, ki se s �ebelarstvom ukvarjajo ljubiteljsko ali pa jim je to postranska dejavnost in svoje �ebelje pridelke prodajo neposredno na domu, kjer dosegajo vi�je cene. V zadnjem obdobju pa je opazen trend, da se pove�uje dele� �ebelarjev, ki v �ebelarstvu i��ejo gospodarski interes.

Slovenski �ebelarji pri svojem �ebelarjenju dosegajo visoke stro�ke, oziroma visoko lastno ceno kon�nega proizvoda. Ta je tudi posledica slabih fenolo�kih pogojev in s tem slab�ega donosa medu po panju v primerjavi s sosednjimi dr�avami. Prav tako stro�ke �ebelarske proizvodnje dviguje �ebelarjenje v tradicionalnih A� panjih, ki jih uporablja 93 % �ebelarjev v Sloveniji.

Na produktivnost in tako na ekonomi�nost �ebelarske proizvodnje vpliva veliko dejavnikov. V glavnem jih lahko razdelimo na:
objektivne, med katere spadajo geografski, podnebni, hidrolo�ki, fenolo�ki in drugi dejavniki,
subjektivne, med katere spadajo uporabljena tehnologija �ebelarjenja, organizacija in tehnika �ebelarjenja ter �ebelarjeva sposobnost in znanje.
Vsi ti dejavniki vplivajo na uspe�nost celotne �ebelarske proizvodnje. Dejstvo je, da se vse �ebelje dru�ine v �ebelnjaku ne razvijajo enako in isto�asno. Prav tako se dejavniki za �ebelarstvo spreminjajo od �ebelnjaka do �ebelnjaka in ne nazadnje od leta do leta.

Na ekonomi�nost �ebelarske proizvodnje prav tako vpliva oblika �ebelarstva, ki je lahko stacionarna ali prevozna, usmerjena v proizvodnjo medu ali matic oziroma �ebeljih dru�in. Zaradi dejavnikov, kakr�ni so podnebne spremembe, zimske izgube �ebeljih dru�in, izgube zaradi bolezni �ebel, zastrupitev, po�ar, veter, poplave itd., naj bi imel sodoben �ebelar vsaj 30 % rezervnih dru�in, kar neposredno vpliva na ekonomi�nost �ebelarske proizvodnje in tako na ceno medu.

2.7 Vzreja �ebeljih matic

Zelo pomembno nalogo pri ohranjanju kranjske �ebele imajo tudi vzrejevalci �ebeljih matic. Opra�ena matica je genski material, zaradi �esar se nanjo navezuje glavno selekcijsko delo, katerega cilj je poleg ohranjanja kranjske �ebele genetski napredek. Tako vzrejevalci �irijo genski material svojih �ebel.

Stoji��a �ebeljih dru�in so razvr��ena po vsej Sloveniji. Ve� �ebeljih stoji�� je v dolinah, ob vzno�ju hribov, manj pa v odmaknjenih krajih in gozdu. Glede na gostoto �ebeljih dru�in na povr�ino (6,9 �ebelje dru�ine/km2) smo Slovenci v evropskem vrhu.

V Sloveniji imamo eno registrirano vzrejali��e rodovni�kih matic (Rog Ponikve), kjer letno vzredimo pribli�no 450 matic. Okvirno imamo v Sloveniji �e 25 odobrenih vzrejali�� �ebeljih matic, ki letno vzredijo okrog 30.000 gospodarskih matic.

Povpra�evanje po maticah kranjske �ebele se vsako leto pove�uje, zaradi �esar se proizvodnja matic v zadnjih letih pri nas pove�uje, kar nakazuje tudi �tevilo vpisanih �ebeljih matic v Izvorno rodovni�ko knjigo.

S pove�evanjem vzreje matic se pojavlja vpra�anje preverjanja njihovega porekla. Vzrejene matice lahko poleg odobrenih mati�arjev izhajajo tudi iz drugih dru�in, zaradi �esar je nujno vpeljati metodo preverjanja porekla vzrejenih matic po maternalni liniji na trgu.

2.8 Organiziranost �ebelarstva danes

Od 1. junija 2005 pod okriljem �ebelarske zveze Slovenije deluje �ebelarska svetovalna slu�ba (�SS). Strokovno delo v �ebelarstvu dopolnjujejo sodelavci �ebelarske zveze Slovenije kot priznane rejske organizacije in sodelavci Kmetijskega in�tituta Slovenije kot druge priznane organizacije v �ebelarstvu v skladu z Zakonom o �ivinoreji in drugimi predpisi za to podro�je. Javna specialisti�na veterinarska slu�ba za zdravstveno varstvo �ebel deluje v Sloveniji �e ve� kot 30 let, od leta 2002 je organizirana na Nacionalnem veterinarskem in�titutu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. V strokovno in raziskovalno delo se stalno vklju�ujejo tudi raziskovalci in u�itelji drugih raziskovalnih in izobra�evalnih ustanov v Sloveniji.

Javni svetovalni slu�bi v �ebelarstvu je za obdobje 2008�2014 podeljena koncesija za opravljanje svetovanja na podro�ju �ebelarstva. Tako ima javno svetovalna slu�ba v �ebelarstvu za svetovanje zaposlenih �est specialistov, ki so razpr�eni na �estih obmo�jih po Sloveniji. Slu�ba uresni�uje dolgoro�ne in kratkoro�ne cilje programa. Vanjo so vklju�eni terenski svetovalci, ki brezpla�no pomagajo �ebelarjem pri izvajanju splo�nih prepre�evalnih ukrepov in pregledovanju �ebeljih dru�in, pri ocenjevanju pravilnosti razvoja dru�in v razli�nih okoli��inah reje ter ugotavljanju morebitnih sprememb v vedenju �ebel in sprememb na zalegi, pri pripravi �ebel na prevoz ter izkori��anju pa�e in izvajanju internega preverjanja. Za pove�evanje �tevila mlaj�ih �ebelarjev delujejo na osnovnih in srednjih �olah �ebelarski kro�ki, ki jih vodijo �ebelarji in u�itelji. Trenutno so kro�ki aktivni na treh srednjih �olah: Biotehni�ka �ola Raki�an, �C �entjur, Lesarska �ola Maribor. Tudi za usposabljanje �ebelarjev je poskrbljeno, saj se po programu izvajajo posebna usposabljanja, na katerih predavatelji posredujejo �ebelarjem znanje, ki se nana�a na posamezne teme iz tehnologije in ekonomike �ebelarjenja ter varne hrane. Slu�ba stremi k ozave��anju in obve��anju splo�ne javnosti in potro�nikov o pomenu in vlogi �ebelarstva in �ebel, zato vsako leto izda precej izobra�evalnega in promocijskega gradiva, organizira razli�ne medene dneve in izobra�evalne akcije, objavlja �lanke, sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah ter opravlja �e druge dejavnosti.

2.9 Druge oblike strokovnega, izobra�evalnega in raziskovalnega dela v �ebelarstvu

Poleg namensko postavljenih slu�b, ki opravljajo naloge na podlagi zakonodaje, vezane na �ebelarsko podro�je, delujejo v �ebelarstvu �e skupine in posamezniki v drugih raziskovalnih in izobra�evalnih ustanovah. Del tega delovanja poteka v sodelovanju z omenjenimi slu�bami v �ebelarstvu, del pa na podlagi izvajanja pedago�kih in raziskovalnih programov in projektov. Biotehni�ka fakulteta Univerze v Ljubljani vklju�uje �ebelarske vsebine v raziskovalne programe, aplikativne in ciljne raziskovalne projekte. Raziskovalno delo iz �ebelarstva je zastopano �e na drugih raziskovalnih ustanovah, od katerih je po obsegu v ospredju Nacionalni in�titut za biologijo. Izobra�evanje iz �ebelarstva je uvedeno od osnovno�olske do univerzitetne ravni. Tako se na Biotehni�ki fakulteti Univerze v Ljubljani izvaja izbirni predmet �ebelarstva, posamezne vsebine, ki se navezujejo na biologijo �ebele, �ebelarsko tehnologijo in �ebelje pridelke, pa so vklju�ene �e v druge predmete razli�nih �tudijskih programov fakultete. �ebelarsko izobra�evanje je vklju�eno tudi na Univerzi v Mariboru v sodelovanju s strokovnjakom Kmetijskega in�tituta Slovenije. Izbirni predmet �ebelarstva je prav tako zastopan v srednje�olskih in osnovno�olskih programih. Na osnovnih �olah je zelo raz�irjena zunaj�olska dejavnost �ebelarskih kro�kov v sodelovanju s �ebelarsko zvezo Slovenije. Poklicno izobra�evanje je organizirano s pomo�jo �ebelarske zveze Slovenije za osnovno poklicno kvalifikacijo, preverjanje ve��in za pridobitev poklica �ebelarski mojster pa vodi Obrtna zbornica Slovenije.

3 VIZIJA IN CILJI TE RESOLUCIJE

3.1 Splo�no

Ta Resolucija obsega podro�je tehnologije �ebelarjenja in tr�enja �ebeljih proizvodov, zdravstvenega varstva �ebel, vzreje �ebeljih matic, �ebeljih pa� in izobra�evanje �ebelarjev.

V Sloveniji nam naravne danosti, pravilna tehnologija �ebelarjenja, �ebelarjevo upo�tevanje higienskih razmer pri to�enju in polnjenju omogo�ajo pridelavo kakovostnega in varnega medu, zato se lahko �ebelarji v Sloveniji, da opozorimo na svoj kakovosten pridelek, vklju�imo v eno izmed kakovostnih shem.

V Sloveniji poznamo tri za��ite geografskega poimenovanja, ki se nana�ajo na med, to so za��itena geografska ozna�ba, katero nosi Slovenski med, ter za��iteno geografsko poreklo, katero nosita Kra�ki med in Ko�evski gozdni med, poznamo pa tudi med iz ekolo�ke pridelave. Vse sheme na podro�ju medu so za��itene tudi na EU nivoju.

Vklju�evanje v kakovostne sheme je za �ebelarje dobra nalo�ba v prihodnost. �ebelarji vklju�eni v kakovostne sheme svojim potro�nikom s svojimi pridelki zagotavljajo vi�jo kakovost in znano poreklo s tem postanejo tudi konkuren�nej�i in se la�je obdr�ijo na tr�i��u. Med vklju�en v sheme kakovosti pa je podvr�en tudi dodatni kontroli, zagotovljena je sledljivost medu tako reko� od cveta do kozarca medu, prav tako je poznan izvor medu, kar daje samemu izdelku tudi nepogre�ljiv pe�at pristnosti in seveda posledi�no skrbi potro�nika za okolje v katerem �ivi, saj so �ebele poleg pridobivanja �ebeljih pridelkov nepogre�ljive pri opra�evanju ostalih kulturnih rastlin in za ohranjanje biodiverzitete na�e dr�ave.
Sistem prehranjevanja se je mo�no spremenil in vse ve� je poudarka na �ivilih, ki so zdrava, naravna brez dodanih konzervansov, aditivov, barvil in ostalih substanc, ki podalj�ujejo rok uporabe hrani ter da so poznanega izvora. Med iz kakovostnih shem zagotavlja vse to. Zaradi zgoraj nanizanih dejstev je potrebno �ebelarje �e bolj motivirati k vklju�evanju v sheme kakovosti.

Visoka lastna cena kon�nih proizvodov iz �ebelarstva je posledica slabih fenolo�kih okoli��in in s tem manj�ega donosa medu po panju glede na sosednje dr�ave. Zato je �ebelarstvo ekonomsko manj dobi�konosna panoga. Da bomo v prihodnje lahko obdr�ali �tevilo �ebeljih dru�in ali jih pove�ali, je nujno, da je �ebelar za �ebelarjenje motiviran, pri �emer je �edalje pomembnej�i tudi ekonomski interes. V Sloveniji je glavnina �ebelarjev ljubiteljskih, v zadnjem obdobju pa je opaziti, da se njihov dele� zmanj�uje, pove�uje pa se dele� tistih, ki v �ebelarstvu i��ejo gospodarski interes.

Premalo �ebelarjev je vklju�enih v sheme vi�je kakovosti. �ebelarji se premalo zavedajo pomena sodelovanja v njih, zaradi �esar ne dosegajo dodane vrednosti svojih izdelkov. Ker potro�niki dajejo vse ve�ji pomen proizvodom znanega izvora in vi�je kakovosti, je bistvenega pomena seznaniti �ebelarje z mo�nostjo vklju�evanja v kakovostne sheme za med. Poleg tega je Slovenija obmo�je, na katerem se zaradi razli�ne rastlinske pestrosti lahko pridobiva vrstni med, ki je bolj cenjen in dosega na trgu tudi vi�jo ceno. Zato je potrebno �e naprej seznanjati �ebelarje o mo�nostih vklju�evanja in pogojih izrabe kakovostnih shem v Sloveniji.

�ebelarji na trgu nastopajo posami�no, med njimi je premalo povezovanja, ki bi jim omogo�ilo zagotavljanje ve�jih koli�in za prodajo ve�jim odkupovalcem. Na ta na�in bi zni�ali stro�ke za promocijo in za�prodajne aktivnosti, s �imer bi pove�ali ekonomi�nost malih �ebelarjev

Poleg �ebelarjenja le malo �ebelarjev izkori��a mo�nost predelave �ebeljih proizvodov in �ebelarskega turizma. V kmetijstvu je znano, da je osnovna kmetijska dejavnost mnogokrat premalo za zadovoljiv prihodek. Tudi pri �ebelarjenju lahko k bolj�emu ekonomskemu stanju pripomorejo dodatne dejavnosti, kot je predelava �ebeljih izdelkov ali mo�nost �ebelarskega turizma. �ebelarji pa navedeno premalo izkori��ajo, zaradi �esar je treba tej tematiki pri njihovem izobra�evanju dati ve�ji poudarek in jim pomagati, da bi znali bolj izkoristiti dane mo�nosti. Tudi veljavna zakonodaja ni naklonjena �ebelarjem, saj ne omogo�a registracije �tevilnih dopolnilnih dejavnosti iz �ebelarstva.

�ebelarjem je treba ponuditi izobra�evanje o tehnologiji za pridobivanje �im kakovostnej�ih in varnej�ih �ebeljih pridelkov ter o ustreznih higiensko-tehni�nih pogojih za delo, jim ponuditi pomo� pri izvajanju notranjega nadzora po na�elih HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) sistema, jih podrobneje seznaniti z aktualno �ebelarsko zakonodajo, jih nau�iti izkori��anja razli�nih �ebeljih pa�, pridobivanja razli�nih vrst medu ter pravilnega prepoznavanja in ozna�evanja posameznih vrst medu. Treba je tudi omogo�iti izvajanje internega preverjanja medu zaradi spremljanja kakovosti in varnosti medu, pridelanega v Sloveniji.

Slovensko �ebelarstvo ima pri razvoju lastnega tr�enja velike mo�nosti, ki bi jih zaradi edinstvenosti, zgodovinske pomembnosti in sedanjega razvoja lahko uporabili za dosego �tevilnih zastavljenih ciljev. Tr�enje je dejavnost, ki za svoj uspeh potrebuje sodelovanje na vseh ravneh in podravneh, saj le tako lahko uresni�imo zastavljeni cilj: dose�i prepoznavnost slovenskega �ebelarstva doma in na tujem. Pomena tr�enja se morajo zavedati tudi �ebelarji, zato je nujno izobra�evanje na podro�ju tr�enja �ebeljih proizvodov in izdelkov ter da poznavanja potrebne zakonodaje o prodaji �ebeljih pridelkov in izdelkov iz njih, mo�nosti vklju�evanja v sisteme vi�je kakovosti, mo�nosti raz�iritve ponudbe s �ebelarskim turizmom � S specialisti�nim svetovanjem, nasveti terenskih svetovalcev in usposabljanjem je treba pomagati �ebelarjem do bolj�e ekonomi�nosti in donosnosti �ebelarske pridelave in predelave, da bodo lahko uspe�no konkurirali na trgu. Prav tako je treba nadaljevati promocijske akcije, s pomenom �ebelarstva, �ebeljih pridelkov in izdelkov pa seznanjati �ir�o javnost.

Za uspe�no zdravstveno varstvo �ebeljih dru�in je treba �ebelarjem zagotavljati ustrezno preskrbo z zdravili, nuditi navodila in strokovno pomo� ob zdravljenju �ebel ter spremljati u�inke zdravljenja in sledljivost zdravil, ter ugotavljati morebitne ostanke zdravil v �ebeljih pridelkih in njihov vpliv na razvoj �ebel in �ebelje dru�ine. Za prepre�evanje pojavljanja in �irjenja bolezni je izrednega pomena stalen nadzor nad zdravstvenim stanjem na terenu, kar lahko zagotavljamo le z rednimi sistemati�nimi veterinarskimi klini�nimi pregledi �ebeljih dru�in in z laboratorijskimi preiskavami odvzetih vzorcev.

V preteklih letih je bila med ugotovljenimi klini�nimi oblikami bolezni �ebelje dru�ine in kot vzrok za odmiranje �ebeljih dru�in najpogostej�a varoza. Za zatiranje varoze je na voljo manj�e �tevilo posameznih zdravil, med njimi tista, ki so primerna za zdravljenje v ekolo�kem �ebelarstvu in katerih uporaba je zahtevnej�a. Zato sta nujni izvajanje raziskav s podro�ja ugotavljana u�inkovitosti zdravil in stalno izobra�evanje �ebelarjev o zatiranju varoze.

Med boleznimi, ki povzro�ajo izgube �ebeljih dru�in, je v Sloveniji na drugem mestu huda gniloba �ebelje zalege. Zatiranje te bolezni je predpisano s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve��anje in prepre�evanje hude gnilobe �ebelje zalege (Pestis apium) (Uradni list RS, �t. 119/06 in 38/07). �ebelar je kot imetnik �ivali odgovoren za zdravje svojih �ebel, zato mora biti sposoben prepoznavanja tistih sprememb pri njih, ki bi lahko vzbudile sum pojava bolezni. Prav tako mora poznati predpise o prijavljanju bolezni in ukrepanju, kadar opazi te spremembe. Po izku�njah veterinarjev Veterinarske fakultete v Ljubljani, Nacionalnega veterinarskega in�tituta pa �ebelarji pogosto slabo poznajo znake bolezni pri svojih �ebelah, zato najve�krat odkrijemo bolezen ob sistemati�nih pregledih in obveznih pregledih na obmo�jih �ari�� hude gnilobe. Po dolo�ilih pravilnika traja sanacija obmo�ja z ugotovljeno hudo gnilobo najmanj 30 dni. Zaradi nesodelovanja posameznih �ebelarjev, slabih vremenskih razmer in �irjenja obmo�ja zapore zaradi odkrivanja novih primerov oku�b pa se ta �as podalj�uje, kar onemogo�a promet s �ebelami na zaprtem obmo�ju.

Za ugotavljanje vzroka slabega razvoja ali celo odmiranja �ebeljih dru�in je treba zagotavljati ustrezno diagnostiko vseh �ebeljih bolezni. Z razvojem molekularnih in drugih novej�ih diagnosti�nih metod so se glede zdravstvenega varstva �ebel zelo pove�ale mo�nosti odkrivanja in razlikovanja povzro�iteljev bolezni, kakr�ni so virusi, Nosema spp. in drugi. V Sloveniji smo potrdili prisotnost povzro�itelja Nosema cerana, ki je tujerodna vrsta povzro�itelja nosemavosti in se je k nam raz�irila iz Azije, ni pa �e raziskano, koliko ta bolezen prispeva k odmiranju �ebeljih dru�in. Za zdravljenje nosemavosti ni na voljo zdravil, zato je pomembno prepre�evanje bolezni z ustrezno diagnostiko, higieno in tehnologijo.

Ugotovljeno je, da so virusne bolezni �ebel v povezavi z varozo eden od mogo�ih vzrokov za odmiranje �ebeljih dru�in. V Sloveniji smo do zdaj v vzorcih �ebel potrdili prisotnost petih virusov, in sicer virusa akutne paralize (ABPV), virusa �rnih mati�nikov (BQCV), virusa kroni�ne paralize (CBPV), virusa deformiranih kril (DWV) in virusa me�i�kaste zalege (SBV). Virusi so bili potrjeni v visokem odstotku vzorcev, pogosto celo dva ali trije virusi hkrati. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pojasnile dogajanja v �ebelji dru�ini zaradi oku�b z virusi.

Pri zatiranju bolezni v �ebelji dru�ini je zelo pomembna tehnologija dela v �ebelnjaku in na�in oskrbe �ebel. �e �ebelar po ugotovitvi bolezni sanacije ne opravi pravilno, se bolezen lahko pojavi �e v naslednji sezoni ali celo v istem letu. Huda gniloba �ebelje zalege, nosemavost, poapnela zalega in druge pogojne bolezni so v tesni povezavi s slabo higieno v �ebelarstvu in neustrezno tehnologijo sodobnega �ebelarstva.

�ebelarji se ne zavedajo pomena lastne vzreje matic za ohranitev lokalnih razli�kov kranjske �ebele in primanjkuje jim znanja o vzreji matic za lastne potrebe. Prav tako si �ebelarji ne delajo zapiskov, na podlagi katerih bi sistemati�no in kakovostno izvajali osnovno odbiro v svojem �ebelarstvu. V zadnjem obdobju se je pokazalo, da so pri jemanju vzrejnega materiala in pri vzreji narejene napake, zaradi �esar je nastala potreba po preverjanju vzrejenih matic. Za preverjanje je treba vpeljati molekularno metodo, ki bo nam ponudila podatke o poreklu vzrejene matice.
V zadnjih desetletjih so se mo�no poslab�ale pa�ne razmere na kmetijskih zemlji��ih in ve�inoma niso ve� v podporo razvoju �ebel, kot je bilo to mogo�e v preteklosti. Problem ustrezne preskrbe �ebelje dru�ine z nektarjem in cvetnim prahom nastopi predvsem v poznopoletnem obdobju, ko �ebele pospe�eno pripravljamo na naslednjo �ebelarsko sezono, pa�ni viri v naravi pa so okrnjeni.

Dosedanja strategija nege gozdov je bolj podpirala obstoj medovitih rastlin, kljub temu pa je mogo�e vlogo gozdov kot �ebeljih pa�nih virov jasneje opredeliti in �e pove�ati izrabo teh virov medenja. Dr�avna strategija gospodarjenja z gozdovi vsaj glede rastlinske sestave ustreza potrebam �ebelarstva. Posebna skrb za �lahtne listavce, ki so ve�inoma dobra medonosna drevesa, je ugodna, po drugi strani pa lahko ob morebitnem pretiranem izkori��anju prizadene tudi pa�ne vire �ebel. Ve�ja te�ava kakor sama drevesna sestava je lahko skupno izkori��anje gozda, �e zlasti ob ve�jem pritisku �ebelarjev v gozdni prostor ob izdatnem medenju. Tu je pomembno sodelovanje pri pripravi pa�nih katastrov in pa�nih redov za prevoz �ebel na gozdno pa�o. Med vrstami, ki predstavljajo glavno pa�o za �ebele v Sloveniji, so divja �e�nja, javorji, robinija, pravi kostanj, lipa in lipovec, smreka in jelka. Vse vrste zahtevajo posebno skrb v negi gozdov s svojo specifi�nostjo. Robinija je sicer tujerodna vrsta in se sama �iri predvsem na zapu��ena kmetijska zemlji��a. V starej�ih gozdnih sestojih se ne pojavlja ve�, ko se uveljavijo doma�e vi�je rasto�e vrste, �e zlasti na obmo�jih, ugodnih za bukove gozdove. Kot ka�e, smo robinijo nekako prisilno posvojili; �eprav je zunaj njenega obmo�ja zara��anja verjetno ne bomo �irili, lahko na takih obmo�jih poskrbimo za ugodno rast in medenje. Ve�jo skrb moramo posvetiti predvsem pravemu kostanju, ki je vedno dajal redno zgodnjepoletno pa�o, poleg tega se obeta pove�ano povpra�evanje po kostanjevem medu. Po drugi strani je nega kostanjevih sestojev ote�ena zaradi kostanjevega raka. Nekatere prakse izkori��anja mladih sestojev ka�ejo na mogo�e obnavljanje samih kostanjevih sestojev.

Mokri��a so pomembna rasti��a medonosnih rastlin za pa�o v poletnem obdobju. Velik del smo jih izgubili z melioracijo zemlji�� in regulacijo vodotokov, preostanek pa je precej prerasel z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Podobno je na poplavnih obmo�jih. Nekaj tujerodnih invazivnih rastlin (orja�ka in kanadska zlata rozga, japonski dresnik, �lezasta nedotika) je sicer izredno dobrih medonosnic, kar pa ne opravi�uje njihovega morebitnega namernega �irjenja na obmo�ja z avtohtonim rastlinstvom. Na neinvadiranih obmo�jih imajo praviloma �ebele enakomerneje razporejeno pa�o �ez celotno poletje in zgodnjo jesen namesto kraj�ega intenzivnega medenja tujerodnih rastlin.

V potrjenem rejskem programu je dolo�ena meja 2 % �ebel v panju, ki imajo lahko druga�ne morfolo�ke zna�ilnosti, kot so predpisane za kranjsko �ebelo. Na podlagi predhodno opravljene analize je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji 5,6 % �ebel z rumenimi in oran�nimi obro�ki na zadku. Potrebno je sistemati�no ukrepanje, da se problematika zajezi in za�ne re�evati ter da se zmanj�a dele� teh �ebel v populaciji kranjske �ebele v Sloveniji.

V Sloveniji ni opredeljene enotne metodologije dolo�anja odstotka kri�ancev v panju, po kateri bi �ebelarji in terenski svetovalci pri�li do primerljivih podatkov o stanju �ebel pri posameznem �ebelarju ali na posameznem obmo�ju. Podatki o odstotku kri�ancev na posamezni lokaciji ali obmo�ju iz razli�nih virov med sabo niso primerljivi.

�ebelarji niso dovolj pozorni na barvo obro�kov na �ebeljem zadku pri delu s �ebelami, ne prepoznavajo zna�ilnih morfolo�kih zna�ilnosti, ki kranjsko �ebelo lo�ijo od drugih ras, ne zapisujejo si opa�anj iz �ebelje dru�ine in zato te�ko poskrbijo za kakovostno osnovno odbiro, premalo se zavedajo pomena ohranitve kranjske sivke.

Terenske svetovalce in slovenske �ebelarje je zato treba usposobiti, da bodo pri vseh opravilih s �ebelami pozorni na barvo obro�kov na zadku �ebel. Te lastnosti je treba primerjati z lastnostmi pri italijanski �ebeli (Apis mellifera ligustica) in �ebeli buckfast.

Ta resolucija je temeljni programski dokument za �ebelarstvo v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje prednostne usmeritve, pomembne za ohranitev avtohtone populacije kranjske �ebele, njene pestrosti ter enakomerne in zadostne poseljenosti s �ebeljimi dru�inami.

Dogovorjene usmeritve v resoluciji naj bi prispevale k ohranitvi zadostnega �tevila dru�in avtohtone kranjske �ebele po celotni Sloveniji. Usmeritve upo�tevajo socialni in ekonomski vidik �ebelarjev, poleg tega pa potrebo kmetijstva po zadostnem opra�evanju gospodarsko pomembnih rastlin.

Strate�ka cilja te resolucije sta naslednja:
ohranitev avtohtone populacije kranjske �ebele in njene pestrosti,
ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti s �ebeljimi dru�inami po vsej Sloveniji.

3.2 Ohranitev avtohtone populacije kranjske �ebele in njene pestrosti

Ogro�enost kranjske �ebele v Sloveniji ima splo�ne zna�ilnosti ogro�enosti medonosne �ebele v de�elah s sodobnim na�inom kmetovanja in �ebelarjenja, pa tudi dodatne posebne vzroke. Ti so vezani na podvrsto Apis mellifera carnica, ki je v svetu uveljavljena kot kranjska �ebela. Ohranjanje populacije kranjske �ebele na izvornem obmo�ju zagotavlja najbolj�o mo�nost ohranitve ve�jega dela genskega sklada, s tem pa tudi morebitno nadaljnje �ir�e izkori��anje za komercialno gojitev medonosne �ebele zunaj avtohtonega obmo�ja. Zato je za ohranitev populacije kranjske �ebele v Sloveniji in za vzpostavitev dolgoro�nih pogojev, ki jo bodo varovali pred pritiski sosednjih podvrst potrebno opredeliti metodologijo za enotno dolo�anje odstotka kri�ancev v panju za izvajanje osnovne odbire in monitoringa nad stanjem �ebel v Sloveniji, usposobiti �ebelarje za razlo�evanje kranjske �ebele od kri�ancev in dvig njihove zavesti o pomenu ohranjanja kranjske �ebele za Slovenijo, dolo�iti molekularne parametre kranjske �ebele, spodbuditi lastno vzrejo matic, nadzirati vzrejo �ebeljih matic v njihovih vzrejali��ih in uvesti nadzor nad genskim pretokom.
3.3 Ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti s �ebeljimi dru�inami po vsej Sloveniji

V Sloveniji je na podlagi opazovanj ocenjeno, da potrebujemo za dobro opra�itev gospodarskih in drugih rastlin najmanj 150.000 �ebeljih dru�in. Poleg zimskih upadov in bolezni (predvsem varoze) na poseljenost �ebeljih dru�in vplivajo �e drugi dejavniki. Zato je za vzpostavitev pogojev za dolgoro�no �ebelarjenje nujno prepre�evanje pomorov �ebel zaradi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski pridelavi, zagotavljanje kakovostnih pa� za �ebele, zagotavljanje najbolj�ega mogo�ega izkori��enja �ebeljih pa�, zmanj�evanje izgub �ebeljih dru�in zaradi bolezni in �kodljivcev, zagotavljanje trajnega zdravstvenega varstva in nadzora stanja �ebeljih dru�in, spodbujanje k �ebelarjenju ter zbolj�anje ekonomi�nost �ebelarjenja.

4 URESNI�ITEV TE RESOLUCIJE

Z vsebino te resolucije �elimo dati okvir odlo�anju o politiki, ki se navezuje na ohranjanje kranjske �ebele v Sloveniji. Ta resolucija vsebuje presojo problemov in cilje za vodenje politike v �ebelarstvu. Navezuje se na trajnostno kmetijstvo ob �irokem razumevanju vloge in pomena kranjske �ebele za Slovenijo. Njen glavni namen je celovito opredeliti prednostna razvojna vpra�anja in politiki ponuditi izhodi��a za dodatne ukrepe ohranitve kranjske �ebele.

Prav tako se ta resolucija lahko uporabi pri pripravi vseh nadaljnjih dokumentov o za��iti kranjske �ebele in �ebelarstva. Hkrati je lahko temelj za izhodi��a stali�� Slovenije pri sprejemanju politike in predpisov skupne kmetijske politike, ki se navezuje na ohranjanje avtohtonih pasem in drugih �ebelarstvu sorodnih podro�ij. Predstavniki Slovenije bodo v ustanovah Evropske unije posku�ali vnesti v spremembe razumevanje posebnosti slovenskega �ebelarstva in vlogo dr�ave, opredeljeno v tem dokumentu.

Vsebinsko bo ta resolucija podlaga za pripravo razli�nih razvojnih in izvedbenih dokumentov politike, ki se navezujejo na opisane naloge prednostnih programskih podro�ij, opredeljenih v tej resoluciji.

�t.
Ljubljana, ���. 2013
EPA
Dr�avni zbor Republike Slovenije
Janko Veber
Predsednik